Še 6 dni do konca življenja

Danes se je začelo. Dopoldne mi je stekla prva steklenica moje zadnje KT v tem življenju. Čez šest dni začnem znova živeti! …

Lahko bi nadaljeval v tako dramatičnem slogu kot sem začel, ampak življenje je v resnici manj napeto, predvsem pa bolj pozitivno 🙂

Res je. Danes sem začel z visokodoznim zdravljenjem na Hematološki kliniki v K.C. Včeraj sem bil sprejet in opravil sem tudi še nekaj preiskav. V žilo na vratu so mi vstavili venski kateter po katerem mi bo tekla KT in iz katerega mi bodo jemali kri. Tako da ne bo nič zbadanja po rokah in pritoževanja sester nad mojimi trdimi žilami.

Zvečer smo začeli s postopkom hidracije s cca. tremi litri tekočine, dopoldne pa sem dobil prvo dozo citostatikov. Ta čast je pripadla BCNU-ju (600mg), ki ga poznam že od prej, le v manjših količinah.

…Zaenkrat se počutim še vredu, brez slabosti, edino malo je bilo nadležnih stranskih učinkov citostatika (glavobol in razdražene sluznice) ampak sedaj so že ‘izzveneli’.

Tako naj gre vse po planu še naprej. V sredo naj bi bil dan 0, ko naj bi dobil nazaj moje KMC. Potem pa še 14 dni da se ‘primejo’ in doma bom še pred božičem.

Edino kar pogrešam tule, je udobje iz ‘našega’ H1. Trenutno nas je tule na oddelku 36 pacientov. Sestra je omenila da je bil dosedanji rekord 30! …To pomeni, da so vse postelje polne in še več, celo v samičkah, kjer čakamo na presaditev, smo po parih. To je malce nerodno, ker je soba narejena za eno posteljo in ima zato eno nočno lučko in en zvonec, pa še eno nočno omarico in eno mizico za k postelji. …No, vsaj postelji sta dve 😉

…Spet pa imam srečo in poleg mene leži kolega, ki ima sicer KML ampak je mož zelo vredu in dvomim če bi lahko dobil boljšega sotrpina. Oba sva začela s KT istočasno, tako da sva dogovorjena da greva istočasno tudi domov.

Skozi okno gledam v daljavi gore, ki ugašajo v večerni svetlobi. Počasi z njimi ugaša tudi šesti predzadnji dan mojega sedanjega življenja. In z njim umira tudi ‘pujs’v mojem telesu. Če bo zdržal do jutri, ga bo potolkla nova doza KT. …Če ne jutri, pa pojutrišnjem…

Ostanite v cvetju!

7 komentarjev to “Še 6 dni do konca življenja”

  1. petra Says:

    Pujs,
    pusti Miho pri miru že danes in se ne prikaži več, če ti ti bosta ena tečna štejerka in še en bolj tečen mulc pošteno navila ušesa! Tako!
    Miha ti pa drži se. Hribi, božič, dan D… vse je na dosegu roke. Lep pozdrav petra&jakson

  2. Matjaž Says:

    Lepo, da nas obveščaš…Smo s teboj…..

  3. Kristina Says:

    O, madonca, tale zgodba o pujsu mi je pa kr slozice v oči prinesla! Ej, Miha, zdej sem pa čist sentiš…. to pomeni, da se moram mal pocmerat. U ćivo si predstavljam, kaj se ti verjetno dogaja v glavi….

    Stari, drž se! DRŽ SE, DRŽ SE, DRŽ SE! Zdej si ga gotovo dotolku! Pujsa namreč.

    In močno upam, da se nam na naslednji kulinarični onko delavnici pridružiš, da boš pokazal, kako se prasca cvre u roru!!! 🙂

    Pazi nase!

    Kris

  4. Kristina Says:

    Pa če loh v sredo zmanaš uno sliko gor, k kaže črne oblake! cajt je, da naštimaš rožice, sonček al kar koli že….. samo tisti nevihto snem dol. :))

  5. Kristina Says:

    ŠE TOLE:

    Nikoli ne popusti!
    Nikoli – nikoli!
    Nikoli – v čemer koli,
    majhnem ali velikem – nikoli ne popusti!
    Če si nekaj zelo želiš,
    če za to vse narediš
    potem to tudi dosežeš!

    (Julija, delov blog)

  6. petra Says:

    Krstina ima prav za rozce:))

  7. Miha Says:

    Saj se še zima ni začela, kje je še pomlad, ve punce pa že vse v rožicah 😉

Komentiraj