Danes sem imel punkcijo bezgavke. Naročen sem bil ob 10-ih. Ker sem prej moral še na H1 sem se od doma odpravil že ob 8.15, skoraj 45 minut prej kot običajno. …Na H1 sem prišel ob 10.15 !! …Ljubljana doživlja prometni infarkt!! Najprej kolona 2km že na avtocesti, nato pa po polžje vse do centra in do KC. Seveda je tudi tukaj vse zabasano in parkirati je tudi pri Onkološkem inštitutu skoraj nemogoče. Na koncu sem parkiral tik pred starim vhodom v stavbo H in upal da ne bodo delavci iz sosednjega gradbišča kaj prevažali tam mimo.
Na oddelku mi sestra Brigita že od daleč žuga zaradi zamude nato pa hitro da napotnico za laboratorij in UZ. Spodaj v laboratoriju oddam kri in se odpravim v stavbo A. Vreme je turobno in lije kot iz škafa.
V stavbi A pa se človeku morala vedno ?dvigne? Hodnik pred RTG je poln kot vedno, jaz pa moram še malo naprej na UZ. Tukaj je pa še več ljudi. Večina v civilu, nekateri z oddelkov, eden leži na postelji, dva na vozičku. Ventilacije na hodniku ni, zraka pa tudi ne več. Na teesih se sušijo mokre obleke, kar vlažnost v zraku še dodatno poveča.
Malo pred menoj je reševalka pripeljala gospoda iz H1. Trka na vrata UZ ambulante vendar nihče ne odpre. Nemočno čaka skupaj z nami. Nek možakar z raztresenim glasom razlaga svoji sosedi kako je ponoči težko spal in kako je bilo v starih časih (pred 1991) vse lepo. Vsi so imeli delo, nihče ni bil revež in on ni imel raka! Sedaj pa vsi samo grebejo, on pa mora čakati v tej stari konjušici. ….Ja, mi smo pa tu zaradi veselja!!
Končno se prikaže sestra in na hitro porazdeli neke napotnice. Skoraj polovica ljudi tako oddide in izkaže se, da je pred menoj samo neka gospa. Iz ambulante pripeljejo nekega gospoda na vozičku. ko ga 'parkirajo' zraven mene, vidim da je to gospod, s katerim sva bila cimra na eni mojih zadnjih kemoterapij, ki sem jih še odležal na H1. Ko ga pozdravim se me ne spomni, ampak mu tega zaradi njegivih krepkih 80-ih sploh ne zamerim. Ko malo pokramljava pove, da je bil od jeseni že doma, prejšnji teden pa je po kontroli dobil telegram, da mora priti na dodatne preiskave. Baje ima sedaj nekaj na jetrih. pravi da to ni preveč dobro, ampak vidi se mu da je stara korenina stoično prenaša vse terapije. Vso srečo!
Po 1uri čakanja sem bil na vrsti. Poleg zdravnice sta bili še dve študentki, ki sta opazovali ves postopek. Zdravnica jim je razlagala kaj se vidi na ekranu in tudi sam sem opazil kar konkretno liso tik pod rebri v prsnem košu. Na splošno se iz UZ slik ne znajdem popolnoma nič, ampak danes sem pa točno videl kaj ne spada v 'normalno' sliko. Lisa je bila lepo okrogla in temnejše barve. Velika je bila kake 4 cm. Njena površina pa je bila nehomogena, kot bi bila sestavlejna iz tekočine in tkiva.
Zdravnica mi razloži da se taka punkcija dela brez anastezije, ker so igle tanjše. Sestri je naročila 15 centimetersko iglo. Na UZ sondo pa je nataknila nastavek, skozi katerega nato vodi iglo. Ker sama punkcija poteka pod UZ, lahko natančno vidiš kako globoko je igla. Sam vbod sploh ni boleč, jaz ga nisem niti čutil. Neprijeten pa je občutek, ko se igla premika po tkivu in hkrati sesa delčke tkiva. To se čuti kot topa bolečina globoko v prsnem košu in ni čisto nič prijetno. 
Po punkciji sem počakal še 10minut, nato pa sem lahko odšel nazaj na H1. In to kar sam, čeprav mi je sestra Brigita zabičala naj mi dajo bolničarja za spremstvo. …Tam počakam mojo onkologinjo. Na kratko se pomeniva. Za izvide naj pokličem v petek.
…Kaj pa mislite zaradi te bezgavke. Najbrž ni čisto nedolžna?
"Ja, ne vem. Počakajmo na izvid punkcije. Ja, lahko je tudi ponovitev bolezni. Ampak počakajmo in bomo točno videli. Pokiličite v petek."
…ja, lahko je tudi ponovitev, …v prsih še vedno čutim točko punktiranja.
…spet začnem pokašljevati kot takrat pred prvo diagnozo. Domov se peljem s tesnobo v prsih in mračnimi mislimi v glavi.
Se bo ponovilo ??!
…
