(Za)Živel (na)29. november !!

…ja ni še dolgo, ko smo še praznovali ta dan kot Dan Republike in smo naokrog letali v pionirskih čepicah in rutkah. Ampak potem je šla zgodovina svojo pot in ideali so zbledeli.
Ampak vse kaže, da bomo nekateri spet praznovali na ta datum.

Kajti danes 29.11.2006 ob 12.30 so mi opravili avtologno presaditev krvotvornih matičnih cellic.

Danes se je zgodil tako dolgo pričakovani dan 0.

In kako se sedaj počutim? …SMRDIM PO GNILIH JAJCIH!!!

Zjutraj je bilo še vse normalno. Na viziti mi je dr.Pretnar povedal da čakamo na zdravnike z Zavoda za transfuzijo, da pripravijo moje KMC. Baje jih je kar 6 vrečk. Razlog je moje 3-kratno zbiranje in njihov varnostni mehanizem, da vsako zbrano količino shranijo v dveh vrečkah. Tako lahko v primeru okvare hladilnika ali kaj podobnega, rešijo vsaj polovico plazme.

Malo čez enajsto pa pride sestra da me pripravi ta presaditev. Vstavila mi je novo iglo v roko in mi dala nekaj injekcij kot preventiva pred možnimi zapleti. Nato smo še malo počakali in ob 11.45 mi je začela teči prva vrečka. Prisotne so bile tri zdravnice iz Transfuzije in ena zdravnica ter dve sestri s Hematološke. Ena sestra je skrbela za nemoten pretok KMC, druga pa mi je z vročimi brisačami ogrevala roko. Pri transplantaciji ima namreč plazma s KMC kvečjemu kako stopinjo nad lediščem in je kar neprijeten občutek ko ti priteče v žilo. In če nebi roke dodatno ogrevali, bi znalo biti zelo boleče. Ostale zdravnice pa so skrbele za sprotno pripravo vrečk s plazmo, kjer je treba slediti določenemu varnostnemu protokolu. Vse je teklo po načrtih in kot sem že omenil, smo zaključili ob 12.30.

Moje počutje je zaenkrat še kar vredu. Med samo transplantacijo sem najprej občutil močan vonj po rdeči pesi, potem pa me jemalce žgečkalo po grlu in me sililo h kašlju. Na vse to so me opozorile zdravnice s Trensfuzije, ki so omenjale tudi nekakšen vonj po gnilih jajcih. In tudi da bo moj sostanovalec danes potrpel, jaz bom pa jutri, ko bo imel transplantacijo on.

Priznati moram da sem zdravnice sicer poslušal ampak ker sem jaz vohal peso in ne jajca, se nisem menil za opozorila. Ko pa je popoldne v sobo prišla čistilka je vzkliknila: ‘Jooj kaj pa tukaj tako diši. Kot bi nekdo imel presaditev! Najprej sem mislil da je to rekla kar tako, za dobro voljo, ampak ko sem pogledal mojega cimra, mi je pokazal da se dejansko zazna v sobi rahel vonj po gnilih jajcih.

Le-ta je posledica kiro-konzervansa, s katerim preparirajo celice pred zamrznitvijo in se sedaj izloča iz mojega telesa. Baje pa naj bi minilo v nekje v roku 24 ur. Do tedaj pa bom pač malce ‘zaudarjal’

…

Ampak važno je da je najhuje za mano. Sedaj mi ne preostane nič drugega, kot čakanje da se presajene celice vsedejo v kostni mozek in začnejo proizvajati nove celice. In potem grem domov.

PS: …aja, tale naslov se je precej podoben nekemu drugemu iz začetka tegale bloga, ampak kaj morem, ko pa se mi vsi ključni datumi pokrivajo z nekimi prazniki