Ko sedaj po daljšem času srečam kakšnega znanca, s katerim tudi sicer nimava pogostih stikov, običajno steče pogovor, kot da se nebi nič zgodilo. Ko pa pogovor nanese na službo, ponavadi povem da sem na bolniški.
"Aja, a si kaj bolan?"
"Ja, raka sem imel."
…tišina…
"Ne me basat!" ..tišina.. "Ja kako so ti ga pa ugotovili?"
To je najpogostejše vprašanje, ki so mi ga zastavili prijatelji in znanci, ko so izvedeli za mojo bolezen. Saj po eni strani je nekako logično, neke vrste obrambni mehanizem; vsakogar najprej zaskrbi zase, kako prepoznati bolezen pri sebi. Sploh, če o tej bolezni ne veš veliko in z njo 'na srečo' še nisi imel opravka.
In kljub različnim osveščevalnim akcijam naših onkoloških društev, je takih 'srečnežev' še vedno veliko. Tudi jaz sem bil včasi eden izmed njih. V moji okolici so sicer bili ljudje, ki so zboleli za rakom. Nekateri so ga premagali, drugi ne. Ampak ker so bili vsi starejši od mene, se s tem nisem obremenjeval. Domišljal sem si, da imam 'srečo' in da mene kaj takega pač ne bo doletelo. In tako sem, ko sem naletel na kakšen članek ali prispevek o raku, obrnil stran v časopisu ali preklopil prigram na tv. Imel veliko preveč drugih skrbi (družina, služba, kariera,…). Zakaj bi se obremenjeval še z rakom. Sploh pa se to meni ne more zgoditi, saj že od srednje šole nisem bil pri zdravniku. Ko so drugi obležali zaradi gripe sem jaz, sicer z vročino, še vedno hodil v službo. Delo pač ni moglo čakati name. Kdo bo pa kaj naredil namesto mene?
…No, na koncu se je izkazalo, da ko gre zares, delo LAHKO počaka in tudi drugi ga lahko opravljajo namesto mene. Tudi domišljena sreča je lahko minljiva.
Zgoraj sem napisal besedo 'srečneži' v navednicah. To so/smo bili namišljeni 'srečneži'. Pravi srečneži so tisti, ki z rakom neposredno še niso imeli opravka, iz izkušenj drugih pa so se poučili o tej bolezni in jo bodo mogoče zato prej prepoznali če , bognedaj, nekoč doleti njih.
Prihaja Teden boja proti raku (6.-11.marec) in v medijih se bo več govorilo o tej bolezni. Upam da bodo tudi ljudje bolj prisluhnili. Ker se v prihodnjem tednu bliža tudi 1. obletnica odkar so mi postavili diagnozo NHL, sem se odločil da moje izkušnje prelijem na tale blog.
…..Mogoče pa bo med morebitnimi bralci tudi kakšen 'srečnež' in mu bo tale blog pomagal znebiti se tistih presnetih navednic 
)
